Ime aluminij izhaja iz latinske besede alumen (Alaun). V periodnem sistemu elementov uvrščajo aluminij v 3. ali alkalijsko skupino, ki so jo nekoč označevali kot skupino zemeljskih kovin. Aluminij je tretji najpogostejši element in najpogostejša kovina v zemeljski skorji. Nemškemu kemiku Friedrichu Wöhlerju je uspelo proizvesti čisti aluminij v obliki praška v letu 1827, kar je bilo takrat dražje kot zlato. V današnji obliki pridelujejo aluminij šele od sredine 19. stoletja. Poleg prvotne oblike pridobivanja aluminija iz boksita, je recikliranje aluminijevih odpadkov pomemben dejavnik na strani ponudb. Zahvaljujoč svoji majhni teži, si svojega vsakdana ne moremo več predstavljati brez aluminija. Pa naj bo to v avtomobilski industriji, embalažni industriji, pri gradnji letal ali v gradbeni obrti, aluminij je preprosto povsod zelo uporaben in iskan. Poleg tega se kovino lahko oblikuje in je odlično vodljiva.
Največji porabniki so ZDA, Evropa in Kitajska. Največji proizvajalci pa so Kitajska, Rusija in ZDA. Najpomembnejša nahajališča pa najdemo v Avstraliji, Gvineji in na Jamajki. Večanje povpraševanja po kovini je ceno od leta 2003 do leta 2006 kar podvojilo.
Aluminij je industrijska kovina, s katero se poleg bakra najbolj trguje, tudi na Londonskem Metal Exchangu (LME) in New Yorškem Mercantile Exchangeu (NYMEX).
Eloksacija je tehnologija površinske obdelave profilov iz aluminijskih zlitin, preprosto rečeno je zaščita aluminija pred oksidacijo. Hkrati je tudi videz lepši. Eloksirana površina postane neprevodna. Običajna (naravna) eloksacija je srebrne barve, lahko pa se izbira tudi druge barve (inox, zlata, črna, rdeča,…).
Eloksaciji se običajno reče tudi “anodna oksidacija”, to pa zato ker se na električnem polu “anoda” ustvarja umetni oksid. Tako, da eloksacija ni nič drugega kot pospešena oksidacija aluminija. Aluminij se veže s kisikom. Pomembna je tudi globina oksidne plasti, ta je običajno 3-50 mikronov odvisno od velikosti električnega toka in trajanja postopka. Ta postopek povzroči na površini izredno trdo površino, ki jo lahko primerjamo s trdoto keramike. Naše ograje so zaščitene z 20 mikronsko prevleko.
Eloksiranje ima naslednje prednosti:
- enakomeren izgled površine
- preventivna zaščita pred korozijo
- površina odbija umazanijo
- dekorativni videz površine
- gladka površina
- površina odporna na odrgnine z nizkim koeficientom trenja
- električno izolativna površina
Postopek eloksiranja je sestavljen iz štirih korakov: pred – obdelava, eloksiranje, umirjanje in pečatenje. Najbolj razširjen tip eloksiranja je naravno eloksiranje. Po mehanski ali kemični pred obdelavi (cca. 10 minutnem luženju) in temeljitemu čiščenju površine (s tekočo vodo) se začne elektrolitski proces. Material se priključi kot anodo v tokokrog. Elektrolit je običajno sestavljen iz razredčene (25%-35%) žveplene kisline pri sobni temperaturi. Med procesom anodične oksidacije atomi kisika pridejo na površino materiala. Kisik in aluminij se vežeta in nastane prevleka aluminijevega oksida Al2O3. Proces se nadaljuje, dokler ni dosežena zaželena debelina oksidove prevleke.
Nastala prevleka iz oksida, vsebuje pore, približno 1011/cm2. Da bi dosegli gladko površino moramo pore zapreti z voskanjem. To je obdelava v čisti vodi pri 95-98°C. Segrevanje spremeni aluminijev oksid v bohemid. Volumen naraste, pore se zaprejo. Oksidna prevleka, ki nastane je prozorne barve. Barvne odtenke lahko pridobimo z barvanjem z organskimi ali anorganskimi pigmenti. Natur eloksirani profili so dobavljeni v mat ali pol mat varianti. Nastala oksidna prevleka je odporna na korozijo. Pod pogojem, da je površina čiščena, je vzdrževanje domala nepotrebno. Površino čistimo z vodo in nevtralnimi detergenti. Topila ne vplivajo na eloksiran aluminij, močnih alkalnih raztopin pa se moramo izogibati. Odpornost na korozijo, razbarvanje in abrazijo običajno naraste skladno z debelino prevleke. Eloksirani ekstrudirani profili naj ne bi bili naknadno plastično preoblikovani lahko pa jih rezkamo in vrtamo, vendar dobimo neobdelan prerez obdelane površine. Varjenje moramo izvesti pred eloksiranjem.
Eloksiran aluminij je dobro zaščiten pred korozijo, še posebej s pH vrednostjo med 4 in 9. Če je površina v stiku s posebno alkalno raztopino jo ta lahko poškoduje. Eloksiran aluminij moramo varovati pred apnom, cementom in gipsom. Trdota oksidne prevleke je odvisna od postopka eloksiranja. V glavnem pa je trša od stekla.
Inox (izhaja iz francoske besede inoxydable = nerjaven) ima več imen ter izrazov in sicer: inox , rostfrei (nemško), nerjavno jeklo, črno-belo jeklo, srebrno jeklo, itd. Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz. na vlažnem zraku ne zarjavi oz. korodira. Korozijsko odpornost jeklu daje predvsem zlitinski element krom, ki ima lastnost, da na površini tvori tanko samozaščitno oksidno površinsko plast Cr2O3, ki je poznana kot pasivna plast, proces pa se imenuje pasivacija. Že pri minimalni vsebnosti oz. masnim deležem (w) kroma 10,5 % in največ 1,2 % ogljika govorimo o nerjavnih jeklih. Za povečanje korozijske obstojnosti pa se dodaja tudi nikelj in molibden.
Nerjavna jekla so materiali, ki vedno bolj prodirajo v naše vsakdanje življenje. Imajo vrsto prednosti pred običajnimi konstrukcijskimi jekli. Poglavitne prednosti so korozijska odpornost, estetski videz, toplotna odpornost, nizki stroški v trajnostni dobi, popolno recikliranje, biološka nevtralnost in lahka predelovalnost, slabost pa je njihova cena, saj so približno trikrat dražji od običajnih jekel. Korozijska odpornost pomeni, da so obstojna v vlažni atmosferi oziroma odporna na delovanje kislin, lugov itd. Velja poudariti, da niso vsa nerjavna jekla odporna na vse agresivne medije, zato je potrebno skrbno izbrati material glede na lastnosti okolja v katerem bodo delovala.
Alu ograje Blue vision so ene prvih alu ograj v Sloveniji, vsaj po obliki in barvnih odtenkih, ki so praktično na zunaj enake INOX ograjam, katere so pri nas zelo priljubljene. Mi jih montiramo od leta 2009, torej še nismo prav dolgo na trgu, da bi zadeva bila dovolj prepoznavna. Seveda pa se trudimo, da bi trend obrnili in bi aluminij tudi v gradbeništvu našel svoje pravo mesto. Do sedaj so bile praktično vse naše stranke zadovoljne in tudi reklamacij nismo imeli. Torej smo na pravi poti, kar dokazuje čedalje večje zanimanje po naših izdelkih s strani projektantov in arhitektov ter investitorjev večjih projektov, ki so namenjeni prodaji na trgu. Vedno več pa je tudi posameznikov, ki z našim materialom ograje zmontirajo sami, saj jim nudimo ves potreben material, tehnično podporo in svetovanje.
ALU in INOX ograje se na prvi pogled laika skoraj ne razlikujejo. Razlika je v materialu in načinu montaže, ter seveda ceni. Kot material je aluminij bolj mehek, zato ima alu ograja po navadi več stebrov, da dosežemo enako trdnost in stabilnost kot pri inox ograjah. Tako je največji razmak med stebri cca. 100 cm, pri inox-u precej več. Aluminijaste ograje se vijači in se večinoma sestavljajo na objektu pri stranki, saj so elementi in profili pripravljeni in že obdelani. Inox ograje največkrat pripravimo v delavnici, ker je potrebno varjenje, brušenje in poliranje, elemente je potrebno prilagajati in jih ustrezno obdelati. Poudariti je potrebno, da obstaja veliko kvalitet inox-a, kar si lahko preberete zgoraj v opisu materialov. Zato ni vsak INOX primeren za zunaj, ob cesti, ob morju,… Kaj hitro se zgodi, da zaradi nepravilne izbire (po navadi gre za ceno) lepa rostfrei ograja postane polna rje. To se pri ALU ograjah ne more zgoditi. Cena alu ograje je približno za 30% cenejša od inox ograje, standardne kvalitete.
Vsaka ograja mora biti stabilna! Pa naj bo to lesena, plastična ali kovinska. Ograja ni le okrasek hiše, na prvem mestu mora služiti kot varovalo pred padcem. Naše alu ograje so izdelane po predpisih in imajo tudi ustrezne certifikate in A-teste. Žal pa na trgu zasledimo kar nekaj nezadovoljnih kupcev, pri katerih se ograje majejo, niso stabilne in konec koncev ogrožajo varnost ljudi. Vse to je posledica nekorektnih ponudnikov na trgu, ki v hlastanju po dobičku uporabljajo tanjše aluminijaste profile, ograje montirajo nekvalificirani monterji ali študenti, uporablja se stekla neustrezne debeline ter vgrajuje se nekvalitetna in poceni sidrna lepila.
Zakon določa, da mora biti ograja visoka najmanj en meter in mora biti nameščena povsod, kjer so površine nad okolico višje od 45 cm.
Zakon določa, da morajo odprtine onemogočati prehod predmetov večjih od premera 12 cm.
Zakon pravi, da ograja ne sme omogočati vzpenjanja oziroma plezanja otrok. Vendar se največ naših strank odloča za prav take ograje. Mi smo dolžni opozoriti na nevarnost, stranka pa ob taki odločitvi sprejme odgovornost za svoje otroke.
Seveda so. Eloksiran aluminij je zelo primeren za obmorske kraje in območja, kjer je izrazito agresivno okolje do kovine – sol, prah s ceste, izpusti tovarn,… Tisti, ki hodite na letovanja nižje od Hrvaške, npr. v Grčijo, Bolgarijo, Turčijo, Ciper,… ste lahko opazili, da imajo vsi novi hoteli tik ob morju aluminijaste ograje. Zakaj? Ker so cenovno ugodne, estetske in ne potrebujejo vzdrževanja ter jim sol ne pride do živega.
ALU ograja ne zahteva nobenega vzdrževanja, zato sem jo tudi izbral, saj ne želim nikakršnega poliranja, barvanja, krtačenja in voskanja. Če se na ograji nabere prah ali umazanija npr. s ceste, enostavno obrišem z vlažno krpo ali detergentom za stekla in moja ograja bo zopet zasijala kot nova.
Alu ograje čistimo z vlažno krpo ali detergentom za stekla, odvisno od umazanije. Seveda pa lahko obrišemo tudi z bolj agresivnimi tekočinami, kot je npr. nitro razredčilo, če smo pomotoma popackali ograjo ko smo barvali okna.
Žal ne. Ko se poškoduje zaščitna plast se praske ne da sanirati. Odpravimo jo tako, da zamenjamo cel profil kjer je prišlo do škode. Material imamo vedno na zalogi, zamenjava pa ne terja večjega stroška.
Seveda. Pri nas lahko kupite material in si ograjo sestavite sami. Brezplačno vam pripravimo kosovnico in vam odgovorimo na vsa tehnična vprašanja v vezi montaže. Pri nas lahko kupite tudi ves potreben vijačni material, stekla, sidrne sisteme, material pa vam po želji tudi dostavimo kjerkoli v Sloveniji.
Za cenik nam pišite na info@alu-ograje.net ali pošljite povpraševanje. Cene so za ravni tekoči meter ograje z montažo, višine 100 cm, montirane z vrha v betonsko ploščo, brez DDV-ja (za fizične osebe 9,5%) v barvi alu natur ali inox brez stroškov transporta. Cena alu ograje je odvisna od načina pritrditve (bočno z nosilci ali z vrha), števila lomljenj, višine ograje, barve, zahtevnosti montaže in izbranega modela. Seveda pa nudimo popuste na količino in ugodne plačilne pogoje. Vsaki stranki se posvetimo individualno.
Alu ograje imajo vse certifikate in opravljene A-teste, proizvajalec profilov pa garantira za dolgo življenjsko dobo in kvaliteto eloksacije.
Ograje Blue Vision si lahko ogledate v naših razstavnih salonih, pooblaščenih partnerjih in pri vas doma! Imamo namreč mobilni razstavni salon, tako da lahko na licu mesta izberete, kakšna ograja se najbolje poda vaši hiši in vašim željam.
Tisti, ki gradite hišo, dobro veste, kakšne izkušnje imate z različnimi podjetji in obrtniki. Nekaj jih je v redu, veliko pa je takšnih, ki izrabijo naše zaupanje – zahtevajo velik avans, potem pa se ne držijo dogovorjenega roka ali pa sploh ne pridejo. Zaradi tega in velikega nezaupanja strank smo se odločili, da zadostuje le pisno naročilo. Torej PLAČATE PO KONČANI MONTAŽI!
Splošna davčna stopnja je 22%. Če pa ste lastnik objekta, kamor se ograja zmontira in tam tudi živite, pa je znižana DDV stopnja na 9,5%. Odgovornost do upravičenosti znižane davčne stopnje nosi izključno naročnik.
Seveda. Montiramo po celi Sloveniji in smo veseli vsakega vašega naročila. Pri manjših metražah uskladimo dan montaže s kakšno večjo montažo v vaši okolici in s tem porazdelimo stroške transporta.
Naše svetovanje in meritev na objektu sta za vas brezplačna. Po ogledu vam pripravimo neobvezujočo ponudbo in se po potrditvi le te dogovorimo za termin montaže.
Timelapse poteka montaže alu inox ograje
Bluevision mojstri pri delu