Ime aluminij izhaja iz latinske besede alumen (Alaun). V periodnem sistemu elementov uvrščajo aluminij v 3. ali alkalijsko skupino, ki so jo nekoč označevali kot skupino zemeljskih kovin. Aluminij je tretji najpogostejši element in najpogostejša kovina v zemeljski skorji. Nemškemu kemiku Friedrichu Wöhlerju je uspelo proizvesti čisti aluminij v obliki praška v letu 1827, kar je bilo takrat dražje kot zlato. V današnji obliki pridelujejo aluminij šele od sredine 19. stoletja. Poleg prvotne oblike pridobivanja aluminija iz boksita, je recikliranje aluminijevih odpadkov pomemben dejavnik na strani ponudb. Zahvaljujoč svoji majhni teži, si svojega vsakdana ne moremo več predstavljati brez aluminija. Pa naj bo to v avtomobilski industriji, embalažni industriji, pri gradnji letal ali v gradbeni obrti, aluminij je preprosto povsod zelo uporaben in iskan. Poleg tega se kovino lahko oblikuje in je odlično vodljiva.
Največji porabniki so ZDA, Evropa in Kitajska. Največji proizvajalci pa so Kitajska, Rusija in ZDA. Najpomembnejša nahajališča pa najdemo v Avstraliji, Gvineji in na Jamajki. Večanje povpraševanja po kovini je ceno od leta 2003 do leta 2006 kar podvojilo.
Aluminij je industrijska kovina, s katero se poleg bakra najbolj trguje, tudi na Londonskem Metal Exchangu (LME) in New Yorškem Mercantile Exchangeu (NYMEX).